• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

modróstnik -a m (ọ̑) 

  1. 1. anat. vsak od dveh zadnjih kočnikov: izpuliti modrostnik
  2. 2. redko modrijan, modrec: on je velik modrostnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek