• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mókar -ja m (ọ̑) nekdaj trgovec z moko: peki in mokarji; bel kot mokar
♦ zool. žuželka, katere ličinka s trdim oklepom živi zlasti v moki, Tenebrio molitor



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek