• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

moralíst -a m (ȋ) 

  1. 1. ekspr. kdor zahteva strogo ravnanje po moralnih načelih: bil je največji moralist med nami; strog, vsiljiv moralist / moralist v meni me vedno kroti
  2. 2. knjiž. strokovnjak za moralna vprašanja: globok, slovit moralist svojega časa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek