moštvò -à in môštvo -a in móštvo -a (ȍ ȁ; ō; ọ̑) 

  1. 1. star. lastnost moškega; moškost: moštvo se mu je v nadlogah krepilo; spoštoval ga je zaradi njegove velike poštenosti in moštva; nima niti trohe moštva // ekspr. moške funkcije, zlasti spolne: moštvo mu je začelo pojemati
  2. 2. evfem. moški spolni organi: med vojno je izgubil moštvo
  3. 3. star. več moških, moški: zlasti moštvo je odhajalo v tujino



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek