• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

motílec -lca [u̯cinlc] m (ȋ) kdor moti: motilci nočnega miru, javnega reda / kadar je delal, ni maral motilcev
♦ jur. motilec posesti kdor samovoljno ovira ali otežuje posestnika pri izvrševanju posestnih dejanj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek