možàt -áta -o prid. (ȁ ānav. ekspr. 

  1. 1. ki ima odločnost, pogum: možat človek // ki izraža odločnost, pogum: možat značaj; možata zrelost / možat pogovor; možata beseda / možato dejanje
  2. 2. močen: njegove možate roke; možata postava / bil je velik in možat

možáto prisl.: možato izpolnjevati dolžnosti; možato se je tam postavil; možato zagovarjati svoje prepričanje

možáti -a -o sam.: veljal je za možatega; reči kakšno možato



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek