možítev -tve ž (ȋ) glagolnik od možiti: misli na možitev; hči je bila že za možitev; vdova ni imela v mislih druge možitve



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek