mrhovínar -ja (ȋ) 

  1. 1. žival, ki se hrani z mrhovino: ob truplu so se začeli zbirati mrhovinarji; jastrebi mrhovinarji; pren., ekspr. mrhovinarji so že škilili čez mejo, kdaj bodo državo raztrgali
  2. 2. žarg. lovec, ribič, ki ne lovi v skladu s predpisi: bal se je, da bi gamsa ne pobil kak mrhovinar
  3. 3. slabš. konjederec, konjač: nesreča je prišla prav mrhovinarju
    ♦ 
    voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek