• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mŕkel -kla -o [əu̯] prid. (ŕ) knjiž. 

  1. 1. redko ki je mrknil: mrkla luna
  2. 2. mračen, mrk, temen: mrklo jutro / mrkle stene jetnišnice / mrkli, brkati stražniki / mrkel pogled

mŕklo prisl.: mrklo odgovoriti, reči; prim. mrkniti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek