• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mrlákar -ja m (ȃ) slabš., redko mrtev človek, mrlič: hvalil se je, da se ne boji mrlakarjev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek