• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mrtvíčen -čna -o prid. (ī ȋ) 

  1. 1. knjiž. duševno otopel, ravnodušen, nedejaven: bil je šibek in mrtvičen // zastar. navidezno mrtev, napol mrtev: v jamo so zmetali mrtve in mrtvične vojake
  2. 2. redko ohromel, hrom: ena stran telesa mu je ostala mrtvična
  3. 3. redko zelo hud, hromeč: mrtvična groza, žalost / mrtvično spanje zelo globoko
    ♦     med. mrtvični krč tetanus



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek