• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mučênec -nca m (é) 

  1. 1. rel. kdor je pretrpel mučeniško smrt: mučenci in spoznavalci; pren. vsaka stran je imela svoje mučence
    ●     star. na dan štiridesetih mučencev v krščanskem okolju 10. marca
  2. 2. ekspr. kdor dosti trpi, težko živi; mučenik: dotrpel je, mučenec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek