• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

naberáčiti -im dov. (á ȃ) z beračenjem priti do česa: naberačiti denarja, kruha; kar naberači, vse zapije



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek