• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nabijálnik -a m (ȃ) 

  1. 1. nekdaj palica za nabijanje pušk ali topov: z nabijalnikom potisniti kroglo v cev
  2. 2. voj. nabojnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek