• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nabirálec -lca [u̯ctudilc] m (ȃ) kdor kaj nabira: nabiralci brusnic, zdravilnih zelišč / nabiralec oglasov
♦ zgod. mostiščarji so bili še lovci in nabiralci // star. zbiralec: nabiralec ljudskih pesmi / nabiralec novcev, umetnin



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek