• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nabójnica -e ž (ọ̑) 

  1. 1. torbica za naboje, ki se nosi navadno ob pasu: zapel si je pas z nabojnicani
  2. 2. voj. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki; nabojnik: dolga nabojnica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek