nabòr -ôra (ȍ ó) 

  1. 1. uradni postopek za ugotovitev sposobnosti vojaških obveznikov za vojaško službo: jesenski nabor; datum, kraj nabora / poziv za nabor / iti na nabor; biti potrjen na naboru / vojaški nabor
  2. 2. knjiž. nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke; naborek: ovratnik, rokavi z naborom
  3. 3. star. guba: na krilu so se ji naredili nabori / ima že nabore okoli ust
  4. 4. knjiž., redko, z rodilnikom niz, venec: nabor koral



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek