nabrúhati -am dov. (ū ȗ) 

  1. 1. izmetati iz želodca določeno količino: dolgo je bruhal, pa je le malo nabruhal
  2. 2. s silo izmetati določeno količino česa: ognjenik je nabruhal veliko lave / ekspr. tovarna nabruha polno dolino dima
    ● 
    ekspr. nabruhala mu je v obraz vse svoje sovraštvo povedala, izrazila

nabrúhati se ekspr. prenehati bruhati: ko se je nabruhal, mu je odleglo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek