nabúhniti -em dov. (ú ȗ) dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je nabuhnil jadro; rjuha se je nabuhnila od zajetega zraka // redko nabrekniti, oteči: zapestja so mu nabuhnila od tesnih vezi; ves je nekam nabuhnil

nabúhnjen -a -o: nabuhnjeni listi; čepica z visoko nabuhnjenim vrhom; prim. nabuhel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek