• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

načvekáti -ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati veliko vsebinsko praznega, nespametnega: načvekal jim je vse mogoče čenče

načvekáti se nagovoriti se: že dve uri čvekajo, pa se še niso načvekali



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek