nadévati -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) 

  1. 1. delati, da pride kaj na določeno mesto: nadevati konju sedlo, uzdo; vitez si je nadeval oklep in šlem / orožniki so ujetnikom nadevali lisice natikali; pren., knjiž. nadeva si krinko učenosti // knjiž. nalágati: nadevati jed na krožnik / nadevati seno na voz
  2. 2. nedov. in dov., gastr. delati, pripravljati jed z nadevom: nadevati jajce, papriko; palačinke nadevamo pred serviranjem // dajati, nalagati živilo v plasteh: zmes nadevamo v pekač in damo v pečico
    ● 
    star. nadeval ga je z gorjačo tepel, pretepal; star. nadeva ga z grdimi besedami ošteva, zmerja

nadévati se knjiž., ekspr. naglo, pohlepno jesti: otroci so se nadevali s potico
 
ekspr. vsak dan se nadeva v gostilni veliko pije (alkoholne pijače)

nadévan -a -o: nadevana paprika; nadevana jajčka; s skuto nadevani štruklji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek