• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nàdlogár -ja m (ȁ-á) nekdaj višji gozdarski uslužbenec: sekanje je nadziral grajski nadlogar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek