nàdškòf -ófa tudi -ôfa m, im. mn. nàdškófi tudi nàdškôfi in nàdškófje tudi nàdškôfje (ȁ-ȍ ȁ-ọ́, ȁ-ó) predstojnik nadškofije: postal je nadškof; pariški nadškof



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek