nagánjati -am nedov. (ȃ) delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem

  1. a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: naganjati otroke iz sobe / naganjati kokoši z vrta
  2. b) da kdo kam gre, pride: naganjati otroke na igrišče / naganjati živino v hlev / ekspr.: domačine so naganjali v prve bojne vrste; naganja jo k zdravniku sili jo, ji prigovarja, naj gre
  3. c) da kdo kaj stori: vsak dan ga naganja k učenju / naganja jih delat, pospravljat, spat
    ● 
    ekspr. naganjati komu strah v kosti strašiti ga, vznemirjati; ekspr. vse je tako smešno, da me kar naprej naganja smeh sili



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek