nagodíti -ím dov., nagódil (ī í) zastar. narediti, povzročiti: nehote sem to nagodil / grdo so mu jo nagodili; v šoli večkrat kakšno nagodi

nagodíti se nav. 3. os., redko zgoditi se, pripetiti se: marsikaj se lahko še nagodi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek