nájin -a -o zaim. (ȃ) 

  1. 1. izraža svojino dvojice oseb, za katerih eno ima govoreči sebe: najin dom / najini srci
  2. 2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: najin strah se ni uresničil // izraža razmerje med to dvojico in okolico: najina sreča
  3. 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: najin otrok; najini starši / najin prijatelj
  4. 4. izraža izhajanje od te dvojice: najin prispevek skupnosti // izraža medsebojnost: najino srečanje
  5. 5. pog. izraža (stalno) povezanost s to dvojico: kdaj odpelje najin vlak; prim. moj, naš



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek