nakána -e ž (ȃ) knjiž. namen, načrt, navadno slab, skriven: opustiti, priznati svojo nakano; podtikajo mu hudobne nakane; sovražne nakane proti državi; zahrbtne nakane / delati nakane / nakana, da bi zbežal iz taborišča, se ni posrečila / star. ob vinu je pozabil na vse dobre nakane namene



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek