naklonína -e ž (īredko 

  1. 1. nagib, naklon: določiti naklonino vzpenjače; povprečna naklonina stene je 80°
  2. 2. pobočje, strmina: vsa naklonina se je bleščala v soncu; zdrsnil je po zaledeneli naklonini



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek