• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nalagáti -lážem dov. (á á) z laganjem zavesti v zmoto: nalagati prijatelja; ekspr. debelo nas je nalagal / nalagati samega sebe

nalagáti se knjiž., redko zlagati se: nisem se nalagal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek