naláhko in na láhko prisl. (ȃ) 

  1. 1. izraža, da se dejanje dogaja brez občutka teže: nalahko dihati; nalahko in previdno stopati po brvi // izraža, da se dejanje dogaja brez sile, trdote: nalahko odpreti vrata, položiti otroka na posteljo; nalahko stisniti roko; nalahko udariti
  2. 2. izraža, da se dejanje dogaja brez velikega truda, prizadevanja: nalahko je prišel do bogastva
  3. 3. ekspr. lahkomiselno, neresno: nalahko govoriti o resnih rečeh; službo jemlje precej nalahko
  4. 4. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja v majhni stopnji, meri: nalahko zardeti / nalahko odzdraviti, pokimati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek