napáriti -im in naparíti -ím dov., napáril (á ȃ; ī í) fiz. prevleči s tanko plastjo snovi, ki se izloča iz plinske faze: napariti kovinsko plast na steklo; napariti v vakuumu

napárjen -a -o in naparjèn -êna -o: naparjeno kovinsko ogledalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek