Tipkovnice
napeljeválec -lca [u̯ctudilc] m (ȃ) jur. kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju: zaslišati napeljevalca
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost