napól in na pól [ou̯prisl. (ọ̑) 

  1. 1. izraža približno polovično mero: napol prazen voz; napol volnena obleka; voz je napol pod streho / napol izpraznjen kozarec; napol odprte oči / govoriti napol za šalo, napol zares
  2. 2. izraža ne polno mero, stopnjo: napol avtomatična puška; napol se vzdigniti
  3. 3. nav. ekspr. izraža precejšnje
    1. a) oddaljevanje od polne mere: napol kuhan, pismen, zrel; vrnil se je napol živ / samo napol me poslušaš
    2. b) približevanje polni meri: napol divji, nag, slep; napol fevdalne razmere; napol prazen vlak; prodati napol zastonj / morala ga je napol nesti
      ● 
      pog., ekspr. vse naredi samo napol ne dokonča, opravi površno; pog. samo napol ga poznam ne dobro, nekoliko; ekspr. bil je napol mrtev od strahu zelo se je bal; neskl. pril.: saj je še napol otrok; napol spanje; napol tema; prim. pol prisl.



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek