1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno:napolnjevati prazne posode; s silo napolnjevati kaj // delati, da prihaja kaj kam:nosači napolnjujejo ladjo s tovorom
2. povzročati, da postaja kak kraj, prostor poln, zaseden:gledalci so le počasi napolnjevali dvorano
3. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo:sobo napolnjuje močna svetloba / dolino je nekoč napolnjeval led; glavo mu napolnjujejo težke misli // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek:dvorano je napolnjevala tišina; mračni prostor jih je napolnjeval s tesnobo / zavest, da ji je pomagal, ga je napolnjevala s srečo
4. ekspr. dajati čemu vsebino, smisel:delo mu napolnjuje življenje
Dostopnost