• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

napótje -a s (ọ̑) napota: delati napotje; vsem je v napotje / star. odstraniti kamenje in drugo napotje ovire, zapreke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek