• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

napustíti -ím dov., napústil (ī í) 

  1. 1. narediti kaj bolj ohlapno: napustiti krilo / redko napustiti vajeti popustiti
  2. 2. napraviti, da sega kaj čez določeno ravnino: napustiti podplate pri čevljih
    ●     nar. štajersko šel je v mlin in napustil vodo spustil na mlinsko kolo

napuščèn -êna -o: okna so krasili napuščeni robovi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek