• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

naróčen -čna -o prid. (ọ̑) zastar. ki se nosi v naročju: naročni otroci / naročni pes hišni pes



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek