naslanjáč -a (á) udoben stol z naslonjalom za hrbet in roke, navadno oblazinjen: sedeti v naslanjaču; mehek, širok naslanjač
● 
ekspr. obdržal je predsedniški naslanjač mesto, položaj
♦ 
zool. vsak od dveh sekalcev za zgornjima glodačema pri zajcih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek