• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

naslónka -e ž (ọ̑) 

  1. 1. lingv. breznaglasna beseda: raba naslonk // breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj: naslonke in proklitike
  2. 2. knjiž., redko naslonjalo, zlasti za roke: naslanjač z odlomljeno naslonko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek