nasnováti -snújem dov., nasnovál (á ú) 

  1. 1. knjiž. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: govor sta skupno nasnovala; nasnovati načrt; v tem času je nasnoval veliko pesmi / vse to je nasnovala le njegova domišljija
  2. 2. naskrivaj pripraviti: nasnovati prevaro, spletke, zaroto / vedel je za zlo, ki so ga nasnovali
  3. 3. obrt. narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju: nasnovala je trideset petelj

nasnován -a -o: vse je bilo premišljeno nasnovano



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek