1. biti, nastopati proti delu, mnenju, naziranju drugega:oče mu nasprotuje pri tej odločitvi; vsi mu nasprotujejo; nasprotovati tovarišem; težko bo prodrl s svojim načrtom, ker mu vedno kdo nasprotuje; politično, strokovno nasprotovati // biti, nastopati proti čemu:nasprotovati gradnji hidroelektrarne / nasprotovati predlogom, predpisom
2. v čem bistvenem se popolnoma razlikovati od drugega:ta odlok nasprotuje zakonu; zahteve ne nasprotujejo njegovim nazorom / novi izraz ne sme nasprotovati duhu slovenskega jezika
nasprotováti si biti popolnoma nasproten, različen, nezdružljiv:izjave prič si nasprotujejo
nasprotujóč -a -e:v njem je nasprotujoč duh; nasprotujoči si nazori; nasprotujoče si izjave, trditve; navdajala so ga nasprotujoča si čustva; nasprotujoča si povelja, stališča
Dostopnost