nasvetováti -újem in nasvétovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ́) 

  1. 1. dati nasvet: prijatelj mi je to nasvetoval; nasvetoval sem mu, naj gre k odvetniku; storil sem, kakor so mi nasvetovali / elipt. zdravnik mu je nasvetoval planine naj gre planine
  2. 2. zastar. predlagati: nasvetovati koga za kako službo; državni pravdnik je nasvetoval za obtoženca osem let zapora



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek