natèg -éga (ȅ ẹ́) 

  1. 1. nategnitev, nategovanje: žica se je pretrgala zaradi natega; nateg kože, vrvi
  2. 2. fiz., teh. istočasno delovanje dveh enako velikih, narazen usmerjenih sil, ležečih na isti premici: povečati nateg / obremenitev na nateg; prožnost v nategu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek