natovóriti -im tudi natovoríti -ím dov., natovóril (ọ̄ ọ̑; ī í) 

  1. 1. spraviti tovor, blago na prevozno sredstvo: natovoriti drva, seno; natovoriti pesek na tovornjak / natovoriti ladjo, voz / mulo so natovorili z minometalcem / ekspr. natovorila mu je vso prtljago / ekspr. domov je natovoril goro knjig prinesel, pripeljal
  2. 2. redko naložiti, naprtiti: natovoriti komu preveč dolžnosti, obveznosti

natovórjen -a -o tudi natovorjèn -êna -o: natovorjena ladja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek