navèn in na vèn [vənprisl. (ə̏) navzven: obleči suknjo z naven obrnjeno podlogo; vrata se odpirajo naven



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek