navésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. ekspr. obesiti, navadno v veliki, preveliki meri: navesiti okraske na novoletno jelko; kramarji so povsod navesili svoje blago / navesiti stene s slikami // slabš. obleči, navadno kaj neprimernega: vse, kar vidi, navesi nase; kakšne cunje si je pa danes navesila
  2. 2. redko naložiti, naprtiti: navesiti komu preveč dolžnosti

navésiti se redko povesiti se: težke fižolovke so se nekoliko navesile

navéšen -a -o: navešene slike; z zlatnino navešena dekleta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek