• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

navírati2 -am nedov. (ī ȋ) 

  1. 1. nar., navadno v zvezi s pogovor usmerjati, obračati: navirati pogovor na preteklost
  2. 2. knjiž., redko siliti, izsiljevati: naviral ga je, naj mu izroči pismo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek