• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

navréti2 -vrèm dov., navŕl (ẹ́ ȅ) 

  1. 1. nar., navadno v zvezi s pogovor napeljati, usmeriti: navreti pogovor na davke
  2. 2. nar. zahodno napeti, naviti: navreti puško; navreti uro



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek