nazíranje -a (ī) knjiž. gledanje, mnenje, nazor: biti enakega naziranja glede vzgoje; tako naziranje je popolnoma zgrešeno; sprejeti, zavreči določeno naziranje; togo, neživljenjsko naziranje; naziranje o umetnosti / estetsko, materialistično naziranje; svetovno naziranje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek