nèbíten -tna -o prid. (ȅ-ī) knjiž. nebistven: med njihovimi stališči so le nebitni razločki / vse se mu je zdelo nebitno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek